Še en dirkaški vikend je za mano. Če se spomniš, sem omenila, da grem na Hungaroring. ✊ Tale progica je nekako men mojimi manj ljubimi. Pomojem zato, ker sem svoje dirkaško življenje začela na Grobniku, kar pa me je navadilo na hitre in tekoče linije, kar pomeni, da ozke proge z zaprtimi ovinki, kot je Hungaro niso ravno moja močna točka. Ampak, Hungaro mi je dal, kar sem od njega pričakovala: trening počasnih ovinkov in nagibanje v počasnih hitrostih.
Smešno (ali žalostno, sej ne vem več, kaj naj si mislim) – do kosila se v prvem dnevu skoraj nobena runda ni končala, kot bi se morala. Večino so predčasno zaključili z rdečimi zastavami. ? Zakaj? Ker so dirkači padali, kot da bi bila proga uročena. Eden je padel direktno pred mano. Revež je tako zagrabil bremzo, da ga je katapultiralo čez sprednje kolo, potem pa je bilo njega in njegovega motorja polna proga. Vse tole me je definitivno prestrašilo. ? Med kosilom je organizator sklical še en briefing. Ta je bil usmerjen v varnost. Česa takega še nisem doživela, ampak je pa defintivno pomagalo, ker je po tem bilo precej manj padcev in prekinitev. ?
In še najboljša stvar tega vikenda – končno smo se spet srečale s kolegicami s Poljske, z Gabsio7 in Lejdi Kuki. Super je bilo spet dirkati z njima po toliko časa. No, zelo fino je bilo tudi pozirati pred fotoaparatom. ? V spodnji galeriji je nekaj slikic, ki ne bodo prišle v kakšen resen izbor, ampak so bolj zabavne narave. Punci, lepo vaju je bilo spet srečati in če ne prej, se vidimo v Brnu. Komaj čakam! ????
ps: moj naslednji track day bo v soboto na Grobniku. Se vidimo! ?
