Feeling
generous?

I wouldn’t mind receiving a donation … I will be very grateful. Donate

Collaborations
& Sponsorship

Interested in working with me? Contact me

Got a
question?

Ask away. I’ll be happy to answer. Contact me

Grobniški re-test in neuradni začetek sezone 2022

Starejši ljudje in navsezadnje vedno več mladih toži, da jim nagaja križ. Jaz do sedaj nisem imela nikoli nobenih težav z njim, niti se ni nikoli pokazalo, ba bi lahko nastale. Do letošnjega leta… No, lanskega v bistvu, če smo natančni. Ne, ni mi problemov povzročal moj križ, ampak Sharkyjev, ki se je zelo potuhnjeno očitno razrahljal že ob koncu lanske sezone ter s tem povzročil cel kup preglavic o katerih sem obupano jamrala v preteklosti. Torej – za vse težave je bil dejansko kriv razrahlan križ, ki je očitno v kombinaciji s stabilizatorjem balance in njegovim blaženjem tresljajev naredil en velik hinavski problem in pol, zaradi česar je bil Sharky praktično nevozen. 

Križ… da bi ti pes brado lizal! Grdo se obnašaš do mene.

Kako bi pravzaprav mi danes vozili? Hitro ali počasi?

Torej, če se lotimo sredinega Grobnika in tega kako je bilo ali kako bi bilo bolje da ne bi bilo. Začetek je bil precej neobetavno obetaven. Dež je čez noč zmočil pisto, kar je pomenilo, da smo prvo rundo skoraj vsi postopali po boksih in se praskali za ušesi: “Uf, a toliko je že ura? “, “A nimam zdajle runde?”, “Ah, sej je malo prepozno, da bi se oblekel…” “Pa sej prva itak ne šteje za kvalifikacije, škoda tvegat.”

V drugi rundi nas je večina nabralo pogum in gasaaa… No, tam nekje na 80%. Ne preveč ker… Malo je še mokro, mraz, veter itd. Mimogrede, če je veter, greš ponavadi malo v izvidnico, kje so točke, kjer te čakajo nevdine sile, ki delajo s tabo ali pa proti tebi. Torej hudi pospeški ali hinavski pojemki in seveda tisti zoprni zverinski sunki, ki ti linijo “popravijo” bolj na levo ali desno od tam, kjer si si zamislil iti. Poleg tega sem imela seveda še na repertoarju dodoberšen test obnašanja mojega motorja. Sharky, a si v redu? Ali bova spet imela kakšne “ibnge”?

Pri drugem izhodu so moje skrbi in nezaupljivost do piste, motorja in vremena dosegle mejo moje glave, kar pomeni hard reset/error in “ah, fuck it” mentaliteta. Dovolj je bilo. Na pisto sem odšla s prazno glavo in miselnostjo kar bo pa bo. Motor menda dela, padcev ni veliko, če gume držijo ostale bodo tudi mene. Tule se je realno šele začela moja sezona 2022, ko sem lahko začela relativno neobremenjeno delat na svoji hitrosti in peglanju ovinkov, namesto ugotavljanja, kaj je narobe.

Dirka – dežna ali suha?

Med zadnjo kvalifikacijsko rundo se je ulil dež, kar je pomenilo, da bomo verjetno imeli dežno dirko. K sreči se nas je vreme vendarle usmililo: proga se je dokaj hitro osušila, kar je omogočilo organizatorjem, da so nekaj minut pred začetkom dirk razglasili 3 suhe dirke.

Dirka je bila naporna. Grobnik je po mojem mnenju fizično najzahtevnejš pista (govorim seveda o teh, ki sem jih seveda do sedaj sprobala). Sicer sem malo bolje fizično pripravljena kot prejšna leta, a vseeno so track day-i, kjer so razmere in razpoloženje, vremenu primerno, precej naporni psihično pa tudi fizično. Pač ni pravega občutka, ko se ti težave poklopijo. Ko ima hudič mlade, jih ima veliko. Drži! In potem se trudiš in letiš, kot bi bilo zadnjič, ura pa pokaže, da se vlečes kot pasja jajca. Rezultat: zmatrana, na trenutke lahko nevarna. Kar pomeni: naučit se je treba počivat in pustit avtomatiki, da dela, kar zna ter se skoncentrirat na to kako biti mirna.

Če se vrnem na dirko: štart mi tokrat ni najbolje uspel, sem pa tekom dirke uspela pridobiti eno mesto. V 10 krogih se človek nauči marsikaj in meni je uspelo najti vmes tudi malo miru in nekaj točk, kjer sem lahko zadihala. Zelo sem vesela, da sem končno uspela najt kul linijo proti štartno ciljni ravnini. Prejšnja leta sem se s tem delom precej borila. Sedaj pa je tudi na račun obrnjene sheme dirkalnika precej lažje po zadnjem levem ovinku zataknit gas do konca oz. ga ožet po rakiško ter ga ne spustiti do zaviranja po koncu štartno-ciljne ravnine.

Za zaključek

Rada bi napisala, kako fino in fajn je bilo, ampak po pravici povedano, najbolj fino je tokrat bilo, ko sem po dirki parkirala v boksih in šla na kalamare medtem, ko se je Sharky hladil. To je bilo najbolje tokrat. Niso vse samo rožice, ko počneš nekaj kar te veseli, kaj hočemo. Tokrat je bila največja zmaga, da sem lahko na 2. track day-u letos končno lahko začela sezono v smislu, da se lahko izboljšujem in “hitrim”, ne pa da vozim v krogih z velikimi očmi, kje me bo Valter moral pobiral s Pajerotom. 

Kako naprej? Cel maj imam za enrkat prost kar se tiče track day-ov, zato se bom z veseljem zakopala v kombi in njegovo predelavo v avtodom. Po nekaj letih turbo maximusa moje starajoče kosti potrebujejo udobno posteljo na kolesih. A sem že omenila, da imam najboljša brata na svetu in da nima noben boljših? Brez njiju projekt avtodom ne bi bil to kar je. HVALA!!!

Deli na družabna omrežja:

Secured By miniOrange