Feeling
generous?

I wouldn’t mind receiving a donation … I will be very grateful. Donate

Collaborations
& Sponsorship

Interested in working with me? Contact me

Got a
question?

Ask away. I’ll be happy to answer. Contact me

Dvodnevni enduro izlet po makadamskih poteh

Močno sem upala, da bom prejšnji konec tedna lahko spet zalaufala Sharkyja in se šla podit po Grobniku, dokler je še sezona. Ampak… Spet so zaprli meje in Grobnik je zame na žalost odpadel. Sem pa imela priliko spet zvleči na plano Huskyja. Z Ines sva jo ubrali na dvakrat enodnevni potep.

Ko sem popoldne pred odohom delala servis na Huskyju sem odtrgala vijak za oljni filter. Jao…. kakšen kramp sem js včasih. Seveda hudič ni hotel ven ne na lep, ne na grd način. In evo spet, tik preden gremo, telefon v roke in klicat Andreja. Še dobro, da sva bili tako ali tako z Ines zmenjeni, da pridem naokoli in da je bil Sharky tam na rednih vzdrževalnih delih, ki so bila ravno zaključena, tako tako da sem itak morala tja. Medtem, ko sva se z Ines menili o rutah, je Andrej v strokonko obravnavo vzel Huskyja.

V petek sva se dobili na bencinski črpalki na Jezeru. Makadamske ceste so bile odlične. Malo drsiš, malo letiš, včasih malo preveč prigoniš in se komaj ustaviš, ampak huuuudo. Kar smejalo se mi je pod čelado. Najtežji del poti je bilo vsesti se na motor in sestopiti z njega. Ker ne dosežem do tal, zadaj pa sem imela navezano še torbo, je bilo kar “tricky” zlesti gor in se pri tem ne prevrniti. Ampak sem nekako naštudirala pravo tehniko.

Rezultat: Huskyjev števec je pokazal cca 170km skoraj čistega makadama. No, malo cestic je bilo vmes.

V soboto sva štartali z istega kraja, ucvrli pa sva jo proti morju. V planu je bilo 300km. Po pravici povedano, nisem si mislila, da bom zdržala… Oz. da moja rit ne bo zdržala. Od prejšnega dne so se čutile posledice. Ampak sem… In bilo je super. Pot je bila drugi dan precej bolj raznolika. Sicer je bilo več asfalta, bilo pa je tudi precej več nekoliko zahtevnejših terenov. Zaslišva velikokrat, nekajkrat je bilo treba pobirat motorje, ampak nisva ničesar polomili. Ugotovili sva, da najina motorja popapata približno enako količino bencina… Zanimivo. Nisem si mislila, da lahko z enim tankom z lahkoto naredim 150km. Šparovček je tale moj Husky v bistvu.

Rezultat: 279km. Sicer sem vmes brcnila v kamen ali štor, ko sem stegovala nogo ven, kot se to sicer spodobi na takih motorjih. Malo me boli gleženj, ampak je samo modrica. Bom drugič “krake” držala pri sebi.

Sedež na Husqvarni je huuuudo trd. Ker s svojimi 163cm težko dosežem do tal na praktično kateremkoli motorju, sem si sedež na Husqvarni že dolgo nazaj znižala, kar pomeni, da nima praktično nobene pene. Do sedaj to ni bil noben problem. Itak imam na zadnji plati “vgrajeno peno”, tako da bo že, ane… Sedaj pa se je pokazalo, da je moja vgrajena pena precej neuporabna, če v dveh prevoziš cca 450km na hard enduri brez pene na sedežu. Še danes me boli rit.

Kljub vsemu, Ines hvala za družbo, bilo je fantastično. In hvala Andrej za še eno tik-pred-zdajci intervencijo.

Deli na družabna omrežja:

Secured By miniOrange