Kot se je že naslov pohvalil, sem zopet ponosna lastnica Bete, tokrat v trial obliki. Zakaj? Zato, ker je skrajni čas, ker že doooolgo razmišljam o tem in ker moram svojo vožnjo oz. predvsem tehniko vožnje po terenu dvignit na višji nivo.
Prvi vtisi? Definitivno nisem pogrešala fergazerja. Ja, saj ni noben “bav bav”, “zaug” vklopiš, se nekaj metrov zapelješ in “zaug” izklopiš. Ampak direktni vbrizg mi je bolj všeč. In pa kickstart. GasGas ga namreč nima, zato sem morala zadnjič po sili razmer obrniti, ker se je gospod štarter odločil, da on ne bi več delal. Pri 70 urah, kolikor jih ima motor, on ne bi več… Prokleti stiskači, treba na kvaliteti šparat? Dobro, da nisem bila nekje “bogu iza nogu”, od koder edina pot domov vodi navzgor. 😤
Oprosti, ampak morala sem se izkašljat in potožit… No, da se vrnem nazaj na temo. Beta. Trial Beta. Zakaj? Zato, ker se kar naprej prekucujem z GasGasom, velikokrat na račun pomanjkanja tehničnega znanja, ki bi ga nujno morala imeti, da bi kompenzirala svojo telesno višino oz. “nizkost”, če smo čisto iskreni. GasGas je dvotaktna 300-tka, kar pomeni, da me na trenutke reši iz kakšne zagate na račun navora. Super ane? Pri 165cm višine (oz. “nižine”) rabi rookie vso pomoč, ki jo lahko dobi v obliki dobre opreme. Vesela sem, da imam 300 2T, ker če bi se z 250 2T pobijala, mislim da danes z znanjem hard endura ne bi bila tu, kjer sem. Pot do sem je bila dolga, trnova in pogosto na robu “fuck it”, ni to zame, ne morem. A o tem kdaj drugič.
Sedaj, z nekaj znanja oz. predvsem z zavedanjem, kaj mi ne gre na terenu, je prišel čas, da se naučim tele tehnike kot je treba. No, čas za to je že nekaj časa nazaj napočil, ampak nekako se nisem odločila za to, ker kam naj dam 4. motor in kdaj naj treniram, če mi včasih še za spanje primanjkuje časa? 🧐 Saj vem, pretežno sladki problemi. Ampak zoprni.
Tokrat so se zvezde končno poklopile tudi na trial področju. Ines me je povabila na obljubljeni trial trening, kjer sva obdelale nekaj osnov, s katerimi sem se v preteklosti že bežno srečala. Ponovno sem prišla do zaključkov, kot so: Zadeva je zabavna! In motor je lahek. Pa do tal dosežem! 😅
Takole nekako sem “zlorabljala” njen motor:
Kakšen dan kasneje me je Ines taggala na Facebooku v komentarju oglasa za Beto 125 2T, letnik 2011 z interesantno ceno.
N: “Ines, a je to tak kot tvoj? No, ti imaš novejšega, ampak a je to to ali se bom matrala kot pri kakšni stari hard enduri, če jo primerjaš z novejšo?”
I: “Nina, to je to. Motor je v redu, ni se veliko vozil, kupi in če ti ne bo všeč, ga boš lahko prodala po vsej verjetnosti celo za isto ceno.”
Dragi je bil v skrbeh, ker je “samo” 125, tako da sem Ines ponovno zatežila s še enim vprašanjem, za katerega je hudo dobro vedela, da ni zrasel na mojem zeljniku: “Ines, a bo res to to?”
I: “Ja, Nina, pusti Mihatove skrbi, ne rabiš več, učit se je treba na manjši kubaturi.”
Ok… gremo iskat, ane? 🤩
Dan kasneje smo se že dobile z Ines in Tamaro na prvem “testu”. Tamari je trial posodila Ines, sama je bila s svojim X-Trainerjem. Ob makadamski poti smo našle 2 hloda, s katerima smo se ukvarjale kar nekaj ur, potem pa smo šle še malo naokoli. Nekaj dni za tem sem se Ines pridružila na prvem treningu pri Severinu in bila absolutno navdušena, česa vse se je Ines naučila v času, odkar vozi s trialom. Upam, da bo tudi meni šlo nekega dne tako dobro, čeprav bom trenerala malo manj kot ona. 😇
Tule je posnetek istega hloda, kot zgoraj z mojim motorjem. Napredek ane? Ja, saj vem… ni veliko za pokazat v tem trenutku, ampak “baby steps”, nogo pred nogo pa bomo nekam prišli.
Malo se bo treba potrudit in najti čas v že tako prenatrpan urniku, ampak bom! Nekako bom. Dirkališča se počasi zaključujejo za letos, jesen se bliža in nato zima ter hard enduro sezona z njima. Ponavadi se največ vozimo ravno pozimi. Drži pesti! Želje za naslednjo sezono so veliiiike!!! Ines, hvala za brco v pravo smer!
